Suha hrana za mačke: kaj mora vsebovati in česa v njej ne bi smelo biti

Dobra suha hrana za mačke ima na prvem mestu jasno poimenovan vir mesa z navedenim odstotkom, dodan tavrin, vitamin A iz živalskih tkiv in vir omega maščobnih kislin, delež ogljikovih hidratov pod približno 25 odstotki in surovi pepel med 6 in 8 odstotki. V njej ne bi smelo biti nedoločenih oznak, kot so “meso in živalski stranski proizvodi” ali “olja in maščobe”, sladkorja in karamele, umetnih barvil in arom ter velikega deleža žit in škrobnih polnil.

Pozorni bodite tudi na razliko med svežim in dehidriranim mesom. Sveže meso vsebuje okoli 70 odstotkov vode, ki med izdelavo briketov izhlapi, zato od navedenih 30 odstotkov v končnem izdelku ostane precej manj. Dehidrirano meso ali mesna moka vode ne vsebuje in se med izdelavo ne skrči. Najbolj uporabne so deklaracije, kjer sta navedena oba podatka.

Tavrin, vitamin A in arahidonska kislina

Mačka je obligatni karnivor. To ni oznaka na embalaži, ampak opis presnove, ki nekaterih snovi ne zna izdelati sama in jih mora dobiti iz živalskih tkiv.

Tavrin je aminokislina, ki jo mačka potrebuje za delovanje srčne mišice, mrežnice in za prebavo maščob. Sama je v zadostni količini ne zna izdelati. Dolgotrajno pomanjkanje pripelje do razširitve srčne mišice in propadanja mrežnice, pri čemer se prvi znaki pokažejo šele takrat, ko je škoda že narejena. Zato mora biti tavrin med dodatki izrecno naveden. Če ni, se zanašate na to, da ga je dovolj ostalo v surovinah po toplotni obdelavi, kar ni zanesljivo.

Vitamin A mora biti v hrani v že izoblikovani obliki. Mačka betakarotena iz rastlin v vitamin A ne pretvori, zato ga potrebuje iz jeter in drugih živalskih tkiv.

Arahidonska kislina je maščobna kislina, ki jo mačka prav tako pridobi le iz živalskih virov. Vse tri snovi imajo isti skupni imenovalec: v hrani morajo biti prisotni pravi deleži mesa. Receptura, ki temelji na rastlinskih beljakovinah in ima meso bolj v vlogi arome, teh potreb ne pokrije, tudi če je na embalaži zapisano, da je popolna.

Koliko ogljikovih hidratov je v resnici v briketih

Mačja presnova je zasnovana za veliko beljakovin in malo škroba. Suha hrana pa nekaj škroba nujno vsebuje, ker brez njega briketa ni mogoče oblikovati.

Podatka o ogljikovih hidratih na deklaraciji ne boste našli, izračunate pa ga v nekaj sekundah: seštejte beljakovine, maščobe, vlaknine, surovi pepel in vlago ter rezultat odštejte od sto. Kar ostane, so ogljikovi hidrati.

Pri kakovostni suhi hrani za mačke se ta vrednost giblje okoli 20 do 25 odstotkov. Pri cenejših izdelkih pogosto preseže 40 odstotkov, kar pomeni, da skoraj polovico obroka predstavlja nekaj, česar mačka v naravi praktično ne bi jedla.

Surovi pepel pove, koliko mineralov hrana vsebuje. Vrednost med 6 in 8 odstotki je običajna, bistveno višja pa nakazuje večji delež kostne moke.

Pri izbiri se splača pogledati, kaj ponuja suha mačja hrana z visokim deležem mesa in brez žit, kjer je škroba le toliko, kolikor ga izdelava zahteva.

Česa v suhi mačji hrani ne bi smelo biti

Sladkorja in karamele mački ni treba dodajati, saj sladkega okusa sploh ne zaznava. Če sta v izdelku, sta tam zaradi videza vsebine in ne zaradi mačke.

Umetna barvila imajo isto logiko. Mačka barve briketa ne ocenjuje, kupec pa jo.

Velik delež žit, koruze in škrobnih polnil dvigne delež ogljikovih hidratov in zniža delež mesa. Bodite pozorni tudi na to, da je ista surovina včasih razdrobljena na več postavk, na primer koruzni zdrob, koruzni gluten in koruzni škrob ločeno. Vsaka postavka je tako nižje na seznamu, skupni delež pa je lahko višji od mesa.

Splošna oznaka “olja in maščobe” ne pove, za katero maščobo gre, kar je pri mački z občutljivo prebavo pomemben podatek. Konkreten zapis, kot je lososovo ali perutninsko olje, je vedno bolj uporaben.

Voda je edina prava slabost briketov

Mačka izvira iz puščavskega okolja in ima šibek občutek za žejo. V naravi bi večino tekočine dobila s plenom, ki vsebuje okoli 70 odstotkov vlage. Suha hrana je vsebuje manj kot deset odstotkov.

Posledica je, da mačka na izključno suhi hrani pogosto zaužije manj tekočine, kot bi bilo optimalno. Pri steriliziranih mačkah in pri mačkonih, ki so zaradi ožje sečnice bolj dovzetni za zaporo, je to dejavnik, ki ga ne gre spregledati.

Nekaj stvari pomaga bolj, kot se zdi. Postavite več posod z vodo na različne konce stanovanja, in to stran od sklede s hrano, ker mačke nerade pijejo tik ob obroku. Skleda naj bo široka in plitva, da se mačka z brki ne dotika roba. Marsikatera bistveno raje pije iz vodnjaka s tekočo vodo kot iz mirujoče sklede.

Najbolj zanesljiva rešitev je kombinacija suhe in mokre hrane, kjer del dnevnega vnosa tekočine mačka dobi kar z obrokom. Nekatere recepture vsebujejo tudi brusnice, ki delujejo kot naravni zakisalnik in podpirajo delovanje sečil.

Monoproteinske recepture pri občutljivih mačkah

Pri mačkah s srbečo kožo, izpadanjem dlake, pogostim bruhanjem ali kronično mehkim blatom se pogosto izkaže, da težavo povzroča ena sama sestavina.

Monoproteinska hrana, kjer je vir živalskih beljakovin en sam, na primer kunec ali konj, iskanje močno olajša. Če se mačka na tako recepturo dobro odzove, veste, kje ste. Če se ne, poskusite z drugim virom in spet dobite jasno informacijo.

Kunčje meso je lahko prebavljivo in ima nizko vsebnost maščob. Konjsko velja za enega redkeje uporabljenih virov beljakovin, kar zmanjša verjetnost, da je bila mačka nanj že izpostavljena, zato je uporabno pri izločevalnih dietah.

Koliko in kako pogosto

Mačka v naravi poje deset do dvajset majhnih obrokov na dan in temu ustreza tudi njen občutek za sitost, ki ni prilagojen dvema velikima obrokoma.

Skleda, ki je ves dan polna, temu ritmu sicer ustreza, prinaša pa tveganje za prekomerno težo, predvsem pri steriliziranih mačkah v stanovanju. Dober kompromis je, da dnevno količino odmerite zjutraj in jo razdelite na več manjših porcij ali uporabite krmilno igračo, iz katere mora mačka hrano izluščiti. Slednje ji hkrati vrne del naravnega vedenja, ki v stanovanju odpade.

Sterilizirana mačka potrebuje približno 20 do 30 odstotkov manj energije kot nesterilizirana, zato je količino smiselno zmanjšati že po posegu in ne šele takrat, ko se teža spremeni.

Menjava hrane zahteva potrpljenje

Mačke so pogosto navezane na okus in obliko hrane, ki so jo jedle kot mladički, zato se nenadna menjava pogosto konča z zavrnitvijo.

Menjajte postopno, deset do štirinajst dni, in začnite z zelo majhnim deležem nove hrane. Ponudite jo pri obroku, ko je mačka najbolj lačna.

Eno pravilo je pri tem nepogojno. Mačke nikoli ne poskušajte prisiliti k novi hrani s stradanjem. Mačka, ki več dni ne jé, je izpostavljena resni obliki okvare jeter, ki se razvije hitro in zahteva veterinarsko obravnavo. Če novo hrano zavrača, se raje vrnite na staro in poskusite drugače.

Pogosta vprašanja o suhi hrani za mačke

Ali je suha hrana sama po sebi dovolj?

Če gre za popolno krmno mešanico z visokim deležem mesa, hranilno da. Pri vnosu tekočine pa je smiselno dodati mokro hrano ali poskrbeti za več virov vode po stanovanju.

Ali suha hrana res čisti zobe?

Ta učinek je precej manjši, kot se govori. Večina briketov se ob ugrizu razdrobi, ne da bi zob obrusila. Za zobe je bistveno bolj učinkovito redno ščetkanje in veterinarski pregled.

Koliko suhe hrane naj mačka dobi na dan?

Odvisno od energijske vrednosti hrane, teže in aktivnosti. Za povprečno štirikilogramsko sterilizirano mačko v stanovanju je izhodišče pogosto med 40 in 55 grami dnevno, natančen podatek pa najdete na embalaži.

Kako dolgo je odprta vrečka uporabna?

Približno šest tednov, če je dobro zaprta in shranjena na hladnem in temnem. Vrečke ne presipajte v odprte posode, ker sama ščiti maščobe pred oksidacijo. Pri eni mački je zato manjše pakiranje pogosto boljša izbira od največjega.

Ali mladička in starejša mačka potrebujeta drugačno recepturo?

Da. Mladiček v obdobju rasti potrebuje več energije in beljakovin na kilogram telesne mase, starejša mačka pa lažje prebavljivo hrano z nadzorovano vsebnostjo fosforja. Popolna krmna mešanica, prilagojena življenjskemu obdobju, to razmerje že upošteva.