Belo vino različnih domačih in tujih proizvajalcev lahko od sedaj naprej nakupujete v največji spletni vinoteki v Sloveniji. Poleg tega lahko izbirate med več kot 800 različnimi buteljkami. V vinoteki eVino je na voljo resnično širok nabor alkoholnih pijač, ki si ga morate ogledati tudi vi. Še preden pa se lotite pregleda, vas vabimo, da preberete tokratni članek. V nadaljevanju se bomo namreč osredotočili na belo vino, ki je izredno priljubljeno. Vljudno vabljeni, da nadaljujete z branjem.
Nakup belih vin v Sloveniji preko spleta
Zagotovo veste, da lahko belo vino vrhunske kakovosti kupite tudi v Sloveniji. Ravno pri nas je ta pijača precej priljubljena, saj naši vinarji skrbijo za širok izbor oziroma ponudbo vin. Med najbolj znane vrste slovenskih belih vin tako uvrščamo: beli in sivi pinot, rumeni in sladki muškat, rizling, sauvignon, chardonnay, traminec, malvazija, belokranjec, renski rizling, rebula, haložan, šmarnica, rumeni plavec, beli sremičan in še nekatere druge. Dejstvo je, da vinarji belo vino pridelujejo tako iz belega, kot tudi iz rdečega grozdja. V postopku vinogradniki sok ločijo toliko časa prej, da se ta ne napoji z barvo rdečih grozdov.
Postopek pridelave belega vina
Pa naj vam na tem mestu na kratko predstavimo postopek pridelave belega vina. Slednji se namreč vedno prične najprej s trgatvijo grozdja. Grozdje vsebuje med 120 in 250 gramov sladkorja, kar velja na liter soka. Sladkorji, ki jih vsebuje, sta fruktoza in glukoza in sta največkrat prisotna v podobnih količinah. Glede na sorto grozdja in čas trgatve je lahko razmerje občasno tudi nekoliko drugačno. Poleg sladkorjev so v jagodah grozdja prisotni tudi mineralne in organske kisline (najbolj pomembni sta vinska in jabolčna kislina).
Drozganje oz. mletje grozdja
Obrano grozdje je seveda potrebno najprej zmleti potem pa se lahko začne tudi postopek izdelave vina. Mletje vinarji poimenujejo tudi drozganje. Slednje se izvaja s posebnimi mlini, ki grozdnih jagod ne zmeljejo v celoti, temveč samo povzročijo, da kožica rahlo poči. Po navadi se, predvsem v sodobni pridelavi vina, pri drozganju že v stroju ločijo jagode od pecljev.
Maceracija “vina”
Pri pridelavi rdečih vin drozganju sledi tako imenovana maceracija zmletega grozdja in posledično se začne tudi alkoholno vrenje. Pri pridelavi belega vina pa se maceracija največkrat ne izvaja. Tudi drozga se največkrat stisne, mošt, ki pri tem nastane, pa je pri belih sortah potrebno nato še razsluziti (tako lahko odstranijo neprimerne snovi, ki se nabirajo in vplivajo na motnost mošta). Kot zanimivost na tem mestu lahko omenimo, da so v preteklosti stiskanje drozge izvajali z mehansko stiskalnico. Na ta način so imeli majhno možnost nadzorovanja pritiska v košu za stiskanje. Nato sledi le še točenje mošta v sode ali jeklene cisterne. Tam se običajno opravi tudi mlečnokislinska fermentacija oziroma razkis. Kletarji na ta način motečo jabolčno kislino v grozdu spremenijo v bolj prijetno mlečno.
Končna fermentacija oziroma alkoholno vrenje
Belo vino je tako pripravljeno za končno fermentacijo oziroma alkoholno vrenje. Ta faza predstavlja glavni del pridelave vina. Gre namreč za to, da kvasovke, ki so iz grozdnih jagod prešle v drozgo in mošt, pretvarjajo sladkor v alkohol. Pri tem pa sicer nastanejo še nekateri stranski produkti, ki kasneje vplivajo na aromo in tudi na značilnost vina. Ko se omenjeni proces konča in je večina sladkorjev pretvorjena v alkohol, se intenzivnost vrenja zmanjša, v nastalem vinu pa ostane še majhna količina ne povretega sladkorja. To vino se imenuje mlado vino in ga je potrebno negovati še naprej, da iz njega nato lahko nastane belo vino, ki bo pripravljeno za stekleničenje.
Tako, pa smo prišli do konca današnjega članka. Nazadnje naj vas le še obvestimo, da se belo vino vedno streže dobro ohlajeno. Poleg tega je zanj bistvena tudi temperatura shranjevanja. Najbolje je, da tekočino hranite pri temperaturi, ki meri okoli 12 stopinj.
Za nakup vina pa kliknite zgoraj!
Preberite tudi: